Kompas Podonavja v pomoč pri orientaciji v novem okolju

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO se ob Svetovnem dnevu univerzalnega dostopa informacij, ki ga obeležujemo 28. septembra, pridružuje projektu Kompas Podonavja . Gre za spletno informacijsko platformo, ki novim prebivalcem vsake od osmih držav podonavske regije prinaša informacije v zvezi z delom, prihodom in bivanjem, izobraževanjem, življenjem v novi državi, zdravjem in učenjem lokalnega jezika. Informacije so zapisane v lokalnem jeziku ter v jezikih držav, od koder novi prebivalci najpogosteje prihajajo. Za Slovenijo so poleg slovenščine informacije še v angleščini, albanščini, bosanščini in ruščini.

Informacijska platforma Kompas Podonavja je namenjena Erasmusovim študentom, potencialnim vlagateljem in prosilcem za azil, ki pogosto ne vedo, kje iskati informacije v zvezi z vsem, kar si morajo urediti ob prihodu v novo državo. Številne informacije na enem mestu so lahko v korist tudi slovenskim državljankam in državljanom. Kompas Podonavja je koristna pomoč pri orientaciji v novem okolju.

Dragomir Zupanc nagrađen "Zlatnim javorom" za ukupan doprinos kinematografiji

Slovenački reditelj koji živi i radi u Beogradu, predsednik Skupštine Društva Sava i predsednik Odbora za kulturu Društva Sava, Dragomir Zupanc, na ovogodišnjem Jahorina Film Festivalu koji se održava na Palama, nagrađen je “Zlatnim javorom” za ukupan doprinos kinematografiji.

U ime celokupnog Društva Sava, čestitamo našem istaknutom članu na vrednom priznanju!

POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA V MURSKI SOBOTI – TABOR RAZIŠČIMO SLOVENIJO

V juniju 2018 se je kar pet otrok iz Društva Slovencev Sava udeležilo Tabora raziščimo Slovenijo.

Šolo sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, organizira pa Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti.

V dopoldanskem času se udeleženci učijo slovenščino, ob popoldnevih in med vikendom pa zanje organiziraJO ustvarjalne, športne in druge družabne dejavnosti, ob katerih spoznavajo značilnosti Slovenije in njenih regij.

Svoje vtise bivanja in učenja so otroci strnili v spodnjem zapisu.

Imel sem posebno sobo. V njej sem bil sam. Spal sem v postelji za dva. Kopalnico pa sem delil z Andrejem in  Matejem iz Beograda.

Đorđe, Smederevo

Učili smo se veliko, 4 ure vsak dan. Preveč J. Učitelji so bili prijazni. V skupini sem bila z učenci, ki sem jih poznala od prej, nekaj je bilo novih. Najraje sem se družila z Milo iz Kruševca.

Ksenija, Smederevo

Najbolje sem se imel na bazenu. Lahko smo skakali v vodo iz roba bazena in se spuščali po toboganu. Enkrat smo se na toboganu vsi zaleteli en v drugega.

Andrej, Beograd

Imeli smo veliko športnih aktivnosti: nogomet, odbojko, košarko ... Žal ni bilo za vse dovolj koles, zato nismo kolesarili. Jaz rada kolesarim.

Dunja, Beograd

Vozili smo se s splavom in si ogledali mlin na Muri. Mlin še melje moko. V centru Murske Sobote smo videli znamenite in stare stavbe in cerkve.

Bilo nam je lepo in še bi se radi kdaj vrnili.

Đorđe, Ksenija, Andrej, Dunja in Matej

Udelezenci Tabora raziscimo Slovenijo in spremljevalke iz Srbije

DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V DRUŠTVU SLOVENCEV SAVA

Dopolnilni pouk slovenščine v tujini organizira in financira Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Teče v prostorih na Terazijah 3 v Beogradu in v Kostolcu na Srednji strokovni šoli Nikola Tesla.

Organiziran je v ločenih skupinah za otroke in odrasle učence. Sestajajo se ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah, skupaj 15 šolskih ur na teden.

Otroci in mladostniki so razdeljeni v tri skupine in je tako pouk organiziran glede na njihovo starost in predznanje jezika. Odrasli učenci, ki zlasti utrjujejo znanje in poznavanje Slovenije, slovenske kulture in običajev, v nadaljevalni in izpopolnjevalni skupini pa tudi znanje jezika, se sestajajo ob četrtkih zvečer, razdeljeni so v tri skupine, glede na nivo znanja oz. število let učenja. Ob sredah se jezika učijo odrasli učenci začetniki. Pouk slovenščine se izvaja tudi v Kostolcu. In to v torek zvečer.

Poleg učenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka srečujejo z različnimi vidiki slovenstva, spoznavajo zgodovinske, geografske, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi, njegovi samobitnosti. Cilje, poleg učenja pri pouku, dosegajo na različne načine: preko delavnic in predavanj ter projektov, ki jih izvajajo priznani predavatelji, umetniki iz Slovenije ali člani Društva Sava, Poletnih šol jezika v Sloveniji, Ekskurzij v Slovenijo, s sodelovanjem na mnogih manifestacijah Slovencev po Srbiji ...

Vabljeni k pouku slovenskega jezika v Društvo Slovencev Sava.

Dodatne informacije so na voljo v društvenih prostorih ali pri učiteljici Tatjani Bukvič (tatjana.bukvic@guest.arnes.si, tel.: 063 743 9380).

Naša slovenska potica v Vršcu

Udeležili smo se manifestacije Naša slovenska potica v Vršcu.

Že 9. leto zapored so v Vršcu gostili člane iz slovenskih društev po Srbiji na prireditvi in izbiranju najboljše pečene slovenske potice. Organizatorji so se potrudili, da so se gostje počutili dobro. Po pozdravnem nagovoru predsednice Jadranke Bugarinov so ogodek popestrili še s kulturnim in zabavnim programom.

Za Društvo Sava je potico spekla članica Svetlana Lenasi Antohin. Prvo mesto je pripadlo članici Društva Slovencev iz Zrenjanina, drugo mesto članu Društva Slovencev iz Leskovca, tretje pa članici Društva Slovencev iz Rume. Vsem nagrajenim in sodelujočim, zlasti pa naši Svetlani iskreno čestitamo!

POTICA

V Društvu sem slišala, da smo povabljeni na tradicionalno prireditev Naša slovenska potica, ki ga organizira Društvo Slovencev Kula v Vršcu.

Takoj sem se javila za druženje. Dan pred odhodom mi je Tatjana javila, da pot odpade, ker ni nikogar, ki bi spekel potico. Bilo mi je žal. Tekom dneva sem razmišljala, kaj storiti. Ta dan sem imela veliko obveznosti in zato malo časa. A popoldan pred napovedano prireditvijo sem se odločila, da se v peki prvič preizkusim kar sama. Javila sem Tatjani, da se bom srečanja udeležila, če bo peka potice lepo uspela.

Tako so se začele moje kuharske težave in podvigi. Po recepturi s spleta sem kupila ves potrebni material in okoli devetih zvečer začela s pripravo. Kvas je pripravljen stal, nič se ni dogajalo z njim. Med čakanjem sem pripravila nadev. V strahu, da bo vse skupaj prepozno, sem dala kvas v mikrovalovno pečico. Takrat pa se je zgodilo: kvas je vzkipel in napolnil celo pečico. No, od viška ne boli glava, pravijo starejši. Okoli priprave testa, mešanja in gnetenja in valjanja, sta mi pomagala sinova Matej in Andrej. Cela družina je bila bela od moke. Med razvijanjem testa se je le to kar večalo in večalo. Težko smo ga ukrotili in namestili v pekač. Matej je začel z mazanjem nadeva, a kadar človek hiti, od tega nobene koristi. Nikakor ga ni uspel lepo razporediti. Ko smo uspeli, so bili pripravljeni trije veliki kosi še surove potice.

Ob pol petih zjutraj sem v velikem pričakovanju in malo strahu postavila model s potico v pečico. In čakala.

Juhu, uspelo nam je! Potica se je lepo dvignila in zlato rjavo zapekla. Javila sem Tatjani, da je potica pečena in da sem pripravljena za odhod.

V Vršcu me je čakalo presenečenje. Tam sem izvedela, da je prireditev pravzaprav tekmovanje v peki najboljše potice! Tega nisem vedela. Od treme so se mi šibila kolena.

Za pripravo in sodelovanje na tekmovanju sem prejela Diplomo. Druženje je bilo prijetno, lepo smo se imeli.

Avantura naše družine je bila dobro sprejeta, predstavitev našega Društva pa uspešna.

HURA ZAME!

Svetlana Lenasi Antohin

Slovenska skupnost iz Srbije na Blejskem strateškem forumu

Blejski strateški forum (BSF) vsako leto združuje najvišje uradnike, poslovneže in strateške partnerje iz poslovnega sektorja Republike Slovenije in drugih držav. BSF predstavlja enega od najpomembnejših ekonomsko-političnih dogodkov v regiji jugovzhodne Evrope. Letos ga je obiskalo 1200 udeležencev iz 80-ih različnih držav, v okviru foruma je potekalo 27 okroglih miz z več kot 180-imi govorci, dogodek pa je podprlo kar 99 partnerjev in sponzorjev. V čast nam je, da smo mogli na lastni koži izkusiti njegovo veličino.

Na povabilo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sta Saša Verbič, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji, in Aurena Dinić, članica in predstavnica Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, prisostvovala panelu „Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih“, na katerem se je razpravljalo o pomembnosti diaspore za Slovenijo, o modernih načinih vključevanja diaspore v aktivnosti za ohranjanje kulturološke in jezikovne identitete, kot tudi o izzivih, ki jih prinaša odnos med državami in njihovimi diasporami, ter možnostih, kako jih preseči. Panel je z uvodnimi besedami o pomenu slovenske diaspore za Slovenijo otvoril minister v odhodu Gorazd Žmavc. Nato so besedo prevzeli govorci z različnih krajev sveta, ki so predstavili primere dobre prakse negovanja odnosov z diasporo v drugih državah. Enega od primerov je navedel grški namestnik Ministra za zunanje zadeve Terens Spenser Nikolaos Quick, in sicer, da je bilo do tega dne organiziranih več kot 60.000 potovanj v Grčijo za mlade iz njihove diaspore, v cilju njihovega spoznavanja z državo, iz katere izvirajo. Dr. Zvone Žigon iz Urada Republike Slovenije je govoril o projektih in programih, ki jih Slovenija organizira za svojo diasporo, kot so šole jezika, projekti za spodbujanje aktivizma mladih v sosedskih državah Republike Slovenije in novi pristopi k ohranjanju slovenskega jezika – kakršen je spletni online tečaj. Govorci so opozorili, da je eden od velikih izzivov Republike Slovenije „beg možganov“ oziroma odhod velikega števila visoko kvalificirane delovne sile, predvsem mlajših prebivalcev.

Glavni sklep panela je, da je bilo narejeno mnogo dobrega glede odnosa Slovenije in diaspore, čemur smo priča tudi danes. Seveda pa obstaja še mnogo prostora za napredek. Slovenija se veliko uči prek izkušenj drugih držav. O tem priča tudi drža kandidata za novega Ministra Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika, ki smo ga imeli možnost poslušati. Veseli nas, da so izhodišča potencialnega novega vodje Urada glede vprašanja poglabljanja in krepljenja odnosov z diasporo in še večje pozornosti na zahodni Balkan pozitivna. Veselimo se let, ki prihajajo, in možnosti, da naš odnos z deželo, iz katere izviramo, postane še bolj pristen, da bi slovensko identiteto, kulturo in jezik ohranili za prihodnje rodove.

Več o konferenci si poglejte na: bledstrategicforum.org

Slovenačka zajednica iz Republike Srbije na Bledskom Strateškom Forumu

Svake godine Bledski Strateški Forum  (BSF) okuplja najviše zvaničnike iz Republike Slovenije I drugih zemalja kao I  strateških partnera iz biznis sektora. BSF predstavlja jedan od najbitnijih ekonomsko-političkih događaja u regionu jugoistočne Evrope. Ove godine Forum je ugostio 1200 učesnika iz 80 različitih zemalja, u okviru programa bilo je organizovano 27 panela sa više od 180 govornika, dok je događaj podržalo čak 99 partnera i sponzora. Čast nam je da smo imali prilike da iz prve ruke iskusimo njegovu važnost.

Na poziv Urada za Slovence v zamejstvu in tujini, predsednik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji, Saša Verbič, i članica i predstavnica Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava, Aurena Dinić su prisustvovali panelu "Dijaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih" gde je bilo reči o važnosti dijaspore za Sloveniju, modernim načinima uključivanja dijaspore u aktivnosti za očuvanje kulturološkog I jezičkog identiteta, kao I izazovima sa kojima se susreću države u odnosu sa svojim dijasporama I kako ih prevazići. Panel je otvorio odlazeći Ministar Gorazd Žmavc uvodnim rečima o značaju slovenačke dijaspore za Sloveniju. Nadovezali su se govornici iz različitih zemalja dajući primere dobre prakse kako odnose sa dijasporom neguju druge države. Jedan od primera je naveo zamenik Ministra za inostrane poslove Grčke Terens Spenser Nikolaos Quick da je do sada organizovano preko 60.000 putovanja u Grčku za mlade iz njihove dijaspore, radi upoznavanja sa zemljom iz koje potiču. Dr. Zvone Žigon iz Kancelarije za Slovence u dijaspori se nadovezao sa primerima projekata I programa koje organizuje Slovenija za svoju dijasporu kao što su škole jezika, projekti za podsticanje aktivizma mladih u pograničnim državama sa Slovenijom I novi pristupi za očuvanje slovenačkog jezika - kao što je online kurs. Govornici su konstatovali da je jedan od velikih izazova koji leži pred Slovenijom "odliv mozgova", odnosno odlazak velikog broja visoko kvalifikovane radne snage, pre svega mlađeg stanovništva.

Zaključak panela je da postoji dosta toga što je urađeno u odnosu Slovenije ka dijaspori I rezultate toga gledamo upravo sada. Međutim postoji dosta toga što se može još uraditi. Slovenija uči kroz razmenu iskustva sa drugim zemljama. O tome svedoči I stav kandidata za novog Ministra Urada za slovence v zamejstvu in po svetu - Jožefa P. Česnika koga smo imali takođe prilike da čujemo, I raduje nas da su stavovi potencijalnog novog prvog lica Urada pozitivni po pitanju produbljivanja I učvršćivanja odnosa sa dijasporom I još većom pažnjom posvećenom zapadnom Balkanu. Radujemo se predstojećim godinama I mogućnostima da naš odnos sa zemljom iz koje potičemo bude još prisniji kako bismo slovenački identitet, kulturu I jezik očuvali za buduća pokoljenja.

Više o konferenciji pogledajte na: bledstrategicforum.org

Izložba "Zbirka knjiga koparske plemićke porodice Grizoni u vašem telefonu" u galeriji Atrijum Biblioteke grada Beograda

Centralna biblioteka „Srečko Vilhar” iz  Kopra  predstavlja beogradskoj publici izložbu o knjižnoj zaostavštini porodice Grizoni.

Porodica Grizoni je stara mletačka patricijska porodica koja potiče iz 12. veka. U Mletačkoj republici su živeli do pred kraj 14. veka, kada se sele u Kopar.

Grizonijevi su u Kopru vršili značajne političke i vojne funkcije. Zbog svojih zasluga  svi potomci Grizonijevih dobili su od mletačkog Senata titulu grofa. Bogata porodica Grizoni snažno je uticala na razvoj Kopra sve do 19. veka. Njene društvene veze razvijale su se i u inostranstvu, što dokazuje jedinstveni knjižni fond „Knjižnica Grizoni″, sačuvan u Kopru.

Poslednji pater familijas Frančesko Grizoni (1841) i njegova supruga Marija Ana Grizoni Pola (1858) gradu su zaveštali izuzetnu porodičnu biblioteku, bogat porodični arhiv i dobrotvornu ustanovu nazvanu Pio Istituto Grizoni  koja je kao sirotište  delovala sve do kraja Drugog svetskog rata.

Biblioteku Frančeska Grizonija čuva Odeljenje za zavičajnu i knjižnu baštinu  Centralne biblioteke „Srečko Vilhar”  u Kopru i jedina je sačuvana lična biblioteka u  Istri sa originalnim, posebno za nju izrađenim ormarima.

Sadrži  bogat fond knjiga na italijanskom i francuskom jeziku  od srednjeg veka pa sve do epohe prosvetiteljstva. Sabrana dela italijanskih klasika Petrarke, Bokača, celokupan dramski opus Molijera, knjige iz oblasti istorije, umetnosti, nauke, filozofije, religije, arhitekture, agrikulture,… rečnike, atlase, serijske publikacije, ukupno 3288 knjižnih jedinica.

Zbog svoje celovitosti i odlične očuvanosti, biblioteka grofa Grizonija uživa status kulturnog dobra  Republike Slovenije.

Predavanje "DA LI STE PROBALI LAŽNU SUPU OD KORNjAČE?" Vladimira Šojata sa primerima iz filma: “Hjuston, imamo problem” Žige Virca (2016)

Filmska redakcija Doma kulture „Studentski grad“ nastavlja sa ciklusom predavanja pod nazivom „Dugo i netremice: pogled na likove u dokumentarnom filmu“. U ponedeljak 17. septembra u 20 časova u Maloj sali biće održano deveto predavanje sa projekcijom primera iz dokumentarnog filma Hjuston, imamo problem slovenačkog autora Žige Virca. Autor ciklusa je Vladimir Šojat, filmski autor, producent i član Društva Sava.

Serija od 12 predavanja sadrži projekcije primera iz filmova, diskusiju i susrete sa autorima. Takođe, ovaj ciklus predstavlja i skromni omaž Dušanu Stojanoviću, našem najznačajnijem filmskom teoretičaru.

U poslednjoj deceniji vrtoglavi uspeh dokumentarnih filmova ogleda se u naglom povećanju broja gledalaca, kako u komercijalnim bioskopima tako i na specijalizovanim festivalima. Nove okolnosti otvorile su prostor za promišljanje i analizu elemenata filmskog izraza u ovoj filmskoj formi. Da li predmeti, biljke i životinje mogu biti filmski likovi? Kako ubediti zločinca da javno govori o svom zločinu, iako mu za taj zločin nije suđeno? Da li ništa može da bude filmski junak? Ko je zapravo bio Airton Sena? Kako snimiti film o ilegalnim emigrantima a da ih policija ne deportuje posle projekcije? Kako se reflektuju odluke državnih organa na lokalne zajednice? Ali i više od toga – na kom nivou jedna, široj javnosti nepoznata priča, može dobiti univerzalnu vrednost?

Više o predavanju možete videti na sledećem linku: http://www.dksg.rs/event/6637

SLOVENCI U BRANIČEVU

Vabimo vas, da si preberete zanimiv in prikupen prispevek o Slovencih v Braničevskem okrožju, objavljen na portalu Reč naroda:

https://recnaroda.co.rs/istrazujemo-sta-znamo-o-slovencima-u-branicevu/