Vabilo na otvoritev fotografske razstave "Dnevi slovenskega filma" avtorice Irene Herak, sreda 29.5.2024 ob 18. uri

Irena Herak

 

Irena Herak je bila na slovenski fotografski sceni prisotna 15 let. Od leta 2015 živi v Zemunu.

 

Njene fotografije so bile objavljene v reviji Gospodarski Vesnik, ter v časnikih in časopisih založniške hiše Finance. Bila je uradna fotografinja popularne vokalne skupine Perpetuum Jazzile, s katero je prepotovala del sveta in zabeležila nepozabne trenutke. Leta 2014 je skupina izdala knjigo „Perpetuum Jazzile 30“, v kateri so tiskani fotografski zapisi umetnice.

 

Po prihodu v Beograd je fotografirala za več slovenskih podjetij kasneje pa jo je življenjska pot pripeljala na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu, kjer že pet let dela kot svetovalka za kulturo in medije.

 

Z Revijo DSF je sodelovala od same ustanovitve manifestacije in je prispevala k vizualni prepoznavnosti Revije, saj je s svojim fotoaparatom pustila močan umetniški pečat, s posnetki oseb in dogodkov.

 

Podpisi umetnice se večinoma nahajajo pod portreti ljudi iz sveta podjetništva in glasbe (med drugim je avtorica več naslovnih fotografij albumov slovenskih glasbenikov in skladateljev). Ljubezen do fotografije je dodatno razvila med študijem fotografije na Višji strokovni fotografski šoli v Sežani. V okviru diplomske naloge z naslovom „Avtoportret“ je predstavila tudi serijo intimnih fotografij na razstavi v Ljubljani.

 

Od leta 2019 je imenovana za svetovalko za kulturo in medije na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu.

 

Samostojne razstave:

 

2007: Razstava njenega foto bloga Minuta v Manj; KUD France Prešeren, Ljubljana, Slovenija

2008: „Perpettum Jazzile osebno“; Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

2011: „Avtoportret“; Cafe Open, Ljubljana, Slovenija

2017: „Nova ljubav“; Galerija Gardoš, Zemun, Srbija

 

Skupinske razstave:

 

2006: „Nova F“, sodobna fotografija v Sloveniji; Umetniška galerija Maribor, Slovenija

2007-2012: „Enooki“ razstava fotoreporterjev in fotografov; Galerija Kresija, Slovenija

2010: Splošna fotografska razstava o dr. Janezu Drnovšku; Galerija gradu Sevnica, Slovenija

2013: Fotoreporterji med aktivnimi občani na trgih in ulicah slovenskih mest od 2. novembra 2012 do 8. februarja 2013; Galerija Meduza Koper, Slovenija

2014: Razstava Instagram fotografij PRENAŠAMO ENERGIJO - BIO 50; Mestna hiša Ljubljana, Slovenija

2014: Instagram - Work in Progress; Galerija Fotografija, Ljubljana; Slovenija

2016: GREMO NAPREJ! slovenska fotografija 1990-2015; Mestna galerija Ljubljana, Slovenija

 

 

 

Takoj, ko je stopila na beograjski asfalt, je Irena Herak začela s fotoaparatom beležiti vtise o metropoli in novem prebivališču, Zemunu. V njenem radovednem očesu - objektivu, ostanejo zabeleženi nasmejani obrazi, tlakovane uličice Gardoša, labodi v poskusu poleta, sončni zahodi nad panoramo mesta. Odprta slovenska duša je vzhičeno vztrepetala z vsako senzacijo, dogodkom, zanimivimi osebnostmi. S svojim talentom se je spustila v odkrivanje skritih čustev ljudi in skrivnosti pod zemunskimi strehami. Njena estetika je ekspresionistična, obvlada ekspozicijo, s smislom za uskladitev barv, z vedno novimi pristopi kompoziciji, atraktivnimi koti. Izkušnja v delu na portretih znanih osebnosti iz sveta glasbe je prispevala, da se pogumno spusti v beleženje osebnosti in dogodkov iz sveta filma. Njeno sodelovanje pri pripravah revije DSF ni le volontiranje, umetnica iz Slovenije je takoj sprejela vlogo akterke in interpretatorke dogodkov. Osebnosti in srečanja so postali zgodovinski zahvaljujoč njenemu objektivu. Glavna igralca kultnega Klopčičevega filma „Sedmina“, Snežana Nikšić in Rade Šerbedžija, fotografirana z Ireninim fotoaparatom, sta se srečala po več desetletjih od snemanja in sta čustveno zaznamovala dan, posvečen slavnemu režiserju. Postavitev razstave scenografa Dušana Milavca, ter sama otvoritev, je atraktivno prenesena v medij fotografije, akterji Boris Miljković, Igor Prassel, Milan Knežević, zadolženi za otvoritev in govor o avtorju, so postali spontani in bližnji pred očesom opazovalke. Resnično je v zadovoljstvo, ko vam umetnica, kot je Irena Herak, predstavi čas, prostor in akterje, ki jih je osvojila s svojim pristopom in posegom. Ona se pod vsako fotografijo podpiše kot izvirna umetnica, ustvarjalka, ki bogati svoj fotografski opus z avtentičnimi prizori in avtorskimi deli.

Drago Zupanc

 

Minister Matej Arčon v Beogradu - SPOROČILO ZA JAVNOST in FOTO, 15. maj 2024

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je svoj obisk v Srbiji včeraj, 14. maja, zaključil v Beogradu. Sestal se je s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem in častnim konzulom Republike Slovenije v Novem Sadu Rajkom Marićem ter se udeležil srečanja s tamkajšnjimi slovenskimi gospodarstveniki. Ministra je spremljal veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Damjan Bergant.

 

Predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine je ministru predstavil organizacijo, ki jo vodi. Gre za najvišje predstavniško telo Slovencev v Srbiji, ki zastopa interese slovenske manjšine v tej državi in skupnost predstavlja na področju izobraževanja, kulture, obveščanja in uradne rabe jezika, sodeluje v procesu odločanja ali odloča o vprašanjih, prav tako pa ustanavlja tudi ustrezne ustanove s tega področja.

 

Verbič je tudi predsednik beograjskega Društva Slovencev Sava. Društvo, ki je bilo ustanovljeno 2001, ima preko 1400 članov. Aktivni so na številnih kulturnih področjih, prirejajo predavanja, knjižne večere, razstave, projekcije filmov, plesne, fotografske in druge tečaje, delavnice za otroke. Izdajajo svoj bilten, organizirajo proslave ob slovenskih praznikih, ekskurzije v Slovenijo. Članom je na voljo tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika. V okviru društva pripravljajo Slokult podcast, osrednjo informativno oddajo slovenske narodne skupnosti v Srbiji. Eden njihovih najvidnejših vsakoletnih dogodkov so Dnevi slovenskega filma, prav danes se zaključuje 10. jubilejna izvedba. Lani se je dogodka udeležila tudi državna sekretarka na uradu Vesna Humar.

 

Preostanek dneva je minister Arčon preživel v družbi slovenskih gospodarstvenikov, ki delujejo v Srbiji. Družaben dogodek, ki ga je pripravilo veleposlaništvo, je bilo namenjeno mreženju in tkanju vezi med tamkajšnjimi podjetniki ter srečanju z ministrom Arčonom. V kratkem pozdravu je minister strnil svoje občutke ob zaključku obiska med rojaki v Srbiji. »Počaščen sem, da sem lahko obiskal vsa društva, ki delujejo v Srbiji ter spoznal njihove predsednike in člane, ki požrtvovalno svoj prosti čas in trud namenjajo ohranjajo slovenske kulture in identitete. So pomemben most med matično domovino in Srbijo,« je poudaril minister Arčon. Predstavil je tudi nekaj okvirnih projektov urada usmerjenih v vračanje Slovencev v matico, se dotaknil Evropske prestolnice kulture, ki bo prihodnje leto v Novi Gorici in Gorici ter predstavil aktivnosti urada v zvezi s povezovanjem na gospodarskem področju. Srečanja sta se udeležila tudi častni konzul Republike Slovenije v Novem Sadu Rajko Marić in častni konzul Republike Srbije v Sloveniji Tomaž Kavčič.

 

Že dopoldne si je minister ogledal kip Edvarda Rusjana v Beogradu, ki je postavljen na bregu Save, nedaleč od mesta, kjer se je goriški pionir letalstva tragično ponesrečil 9. januarja 1911.



Sporočilo in Foto: USZS

URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU



Vabilo na promocijo časopisa SloArt, sreda 15.5.2024 ob 18.uri

Spoštovani/a,

Vabimo Vas na promocijo prve številke časopisa v slovenskem jeziku, SloArt, ki bo v sredo, 15.5.2024 ob 18. uri v prostorih Društva Slovencev Sava v Beogradu. Na promociji časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo, SloArt, bodo govorili:

Saša Verbič, predsednik Društva Slovencev Sava

Maja Ilić, urednica

Iskra Peneva, avtorica

Anja Jelić, avtorica

Dušanka Tomić, avtorica

Časopis SloArt so uresničile predvsem avtorice slovenskih korenin, ki delujejo v polju kulture in umetnosti v Beogradu. Tematika identitete, slovenske identitete ter medkulturalnosti in večkulturalnosti  se razkriva kot skupna nit za večino prispevkov v časopisu. Začne se že z naslovnico in digitalno ilustracijo Zlata vez preteklosti (Zlatna veza prošlosti), ter nadaljuje “skozi magičnost povezave z vsem bivajočim“ v pogovoru z umetnico in kulturno aktivistko Ljobo Jenče. Režiser Dragomir Zupanc, predsednik Odbora za kulturo v Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine, nas vodi  v razmišljanja o kulturni identiteti in umetniškem ustvarjanju. Profesorica Silvija Borovnik nas seznani z ustvajanjem slovenskih pisateljic in vprašanjem jezika in identitete. Odpravimo se na popotovanje skozi čas in v višave, od Tiglava do Nepala in nazaj. Spoznamo tudi umetnost slovenskega kiparja Franca Kitaka ki je ustvarjal in poučeval v Beogradu, in delo mladega argentinskega umetnika in raziskovalca slovenske tradicije, Daniela Leberja. Prva številka se konča  domiselno, izzivalno in zvito z emblemsko slovensko lisičko. Izzivno je ustvarjati kulturni projekt v slovenskem jeziku zunaj meja slovenskega sveta, raziskovati slovensko kulturno zgodovino in slovensko kulturo v Beogradu, hkrati pa biti njen del.

Prvo številko časopisa SloArt so uresničili: Ana Jošović, Anja Jelić, Iskra Bebler, Dušanka Tomić, Iskra Peneva, Sonja Bikić, Marijeta Opsenica-Grujić, Tatjana Ilić, Marko Šerer, Tatjana Bukvič, Eva Grujić, Barbara Horvat, Branko Zorko, Ivona Djordjević, Ivan Halupka, likovna urednica Tanja Milatović in urednica Maja Ilić.

Projekt prve številke časopisa SloArt  podprli so Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Društvo Slovencev Sava iz Beograda.

VABILO NA BRANJE Z DELAVNICO DR. TATJANE VUČAJNK, četrtek 9.5.2024 ob 18. uri

Na delavnici Pravljisanica in čebelice z dr. Tatjano Vučajnk, ki prihaja v goste z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu, boste udeleženci brali pravljico o Zlatorogu (strip ali izhodiščno zgodbo, glede na jezikovno znanje) ter programirali mini robota čebelico (Bee-Bot). S pomočjo programiranja in usmerjanja robota boste v več manjših skupinah razvijali poglobljeno razumevanje besedila, interpretiranje prebranega, iskanje kolokacij, sklepanje o pomenu ter primerjanje različnih variant besedila.

Pridite, zabavno in poučno bo!